V mestnem središču Nove Gorice in v Kulturnem centru Mostovna so postavljene wi-fi točke, imenovane KiWi-Fi network. Preko teh točk je omogočen javni brezplačni brezžični dostop do svetovnega spleta.
V letu 2006 načrtujemo širitev KiWi-Fi networka.

Wireless for the people! 

Vsak zgodovinski trenutek ima določeno prevladujočo obliko ekonomskega delovanja. V sedanjem trenutku je najpomembnejše obvladovanje informacij, njihovo nadzorovanje pomeni moč in obratno. Dostop do informacij je nujen pogoj, da imamo čim bolj izenačene možnosti za delovanje v družbi, tako v ekonomski sferi kot tudi pri sodelovanju pri političnem odločanju. Lastništvo informacij pomeni odločilno prednost v delovanju na finančni borzi, temu najmogočnejšemu generatorju zasebnega bogastva. Insiderske informacije o prodajah in nakupih delnic nam lahko prinesejo lep zaslužek in utrjevanje osebne finančne ter s tem politične moči.

Pomemben vir informacije je internet, saj je na njem vedno več relevantnih informacij. Dostop do interneta mora biti vsem omogočen. Poleg računalnika za dostop potrebujemo še povezavo do neta. Javno dostopne točke do interneta so omejene in centralizirane. Javni brezžični dostop do interneta omogoča večjo mobilnost, večje število uporabnikov hkrati na internetu itd. Prednosti je veliko. Po svetu so redke brezplačne brezžične točke, čeprav predstavljajo veliko prednost za izmenjavo informacij.

Informacije in ideje nastajajo v skupnostnem delovanju in kot take naj ostanejo last skupnosti. Poleg tega mora tudi širjenje informacij biti čim bolj skupnostno, tako da imamo vsi neoviran dostop do njih. Brez da bi zanje plačevali. Vzpostavitev brezžičnega je cenovno dokaj poceni zadeva in z nekaj volje bi se lahko omrežilo celotno ozemlje.

Konflikt med skupnostnim in zasebnim je prisoten na vsakem koraku. Zasebno poskuša s privatizacijo naravnih virov, ki v svoji zadnji konsekvenci zahteva tudi privatizacijo vod in zraka, povečati dobiček. Upravljanje s faktorji produkcije je odločilno za distribucijo bogastva znotraj družbe. Privatizacija faktorjev produkcije od osnovnih sredstev, surovin do idej, patentov, avtorskih pravic je nujna za lažjo akumulacijo bogastva v ozkem sloju prebivalstva. Trend gre v smeri privatizacije dosedaj nedotakljivih predmetov, predvsem nematerialne narave, ki dosedaj niso predstavljali pomembne faktorje produkcije, ki bi prinašali odločilni presežek bogastva. Nematerialni predmeti kot so patenti, avtorske pravice, genski zapisi itd. so v osnovi zapisi informacij in kot taki predstavljajo neusahljivi vir kapitalističnega plenjenja v obliki privatizacije. Upiranje terorju avtorskih pravic, katerim se niti avtorji v določenih pravnih sistemih kot je npr. slovenski ne morejo odreči, pomeni nasprotovanje nadaljnji privatizaciji in širjenja meja skupnega, skupnostnega in v zadnji fazi »komunističnega«. Tudi v kolikor so informacije prosto na voljo, pa kapitalizem zahteva vsaj plačilo za medije, ki te informacije posredujejo. Brezplačni javni brezžični dostop do interneta pomeni ukinitev tega plačljivega medija in omogoča popolnoma brezplačni dostop do informacij.

Brezžični dostop do interneta večinoma zahteva posest oz. lastništvo prenosnega računalnika, ki je bil še donedavna v domeni privilegiranega sloja sodobnih podjetnikov in so si ga le redki lahko privoščili. Zato bi lahko povsem upravičeno oporekali komunistično naravo brezžičnega interneta, kajti največ koristi bi imeli tako le že tako privilegiran sloj, ki bi koristil takšen dostop predvsem za nadaljni razvoj kapitalističnega gospodarstva. Vendar se znova ponavlja stara zgodba o kapitalistu, ki bi ti prodal tudi vrv, s katerim bi ga ti obesil. Tako je tudi produkcija prenosnih računalnikov pripeljala do padca cen in dosegljivost tudi za manj premožne, tako da sedaj veliko študentov že premore prenosni računalnik. S tem se širi krog končnih porabnikov te javne storitve. Poleg tega je mlada generacija najbolj potencialno kreativna in bo skupnostno lastnino znala najbolje uporabiti v izboljšanje družbe. Brezplačni mestni avtobus je v veliko pomoč predvsem glavnim uporabnikom te storitve mladim in starejšim, saj jim zniža stroške življenja, tako brezplačni dostop do interneta omogoča naj produktivnim, vendar ne tudi najbolje plačanim članom družbe znižuje stroške bivanja.

Drugi bistven pomen takšne javne storitve je v njenem nasprotovanju trendu privatizacije javnih dobrin oz. skupnostnih stvari. V času ko se ograjujejo javni parki, ko se javno življenje seli v zasebno varovana nakupovalna središča, ko so preostali javni koščki v mestu pod budnim nadzorom kamer zasebnih varnostnih služb, je ponujanje brezplačne javne storitve pomemben prispevek pri vzpostavitvi nasprotnega trenda ponujanja skupnega, skupnostnega in nenazadnje komunističnega.

Trenutno brezplačna ponudba dostopa do neta ni prepovedana. Ponudniki dostopa do neta zaenkrat ne vidijo nekega trenda, ki bi ogrožal njihov dobiček. V trenutku, ko bi se določen odstotek ljudi odločil za brezžični dostop, ki bi pomenil občutno znižanje prihodka, bi ponudniki omejili to možnost. Pravni red, ki na prvo mesto postavlja pravico do lastnine, bo to tudi omogočil.

Podrobnejše informacije na spletni strani http://www.kiwifi.net